Citati avtorja Leonida Zalokar

»V Sloveniji približno 15.000 ljudi ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje.«

»Za ustanovitev inštituta smo se odločili, ker Slovenija pri prepoznavanju in obravnavi teh motenj zaostaja za drugimi državami EU-ja.«

»Me je poklicala sodnica in rekla: 'Saj vem, da ni za k vam, ampak jaz ga nimam kam dati.'«

»Pogovarjamo se o programih, ustanovah, kaj vse smo vzpostavili, ne vemo pa, kaj sploh delajo, s čim se lahko pohvalijo, nimamo nikakršnih evalvacij.«

»Ko beremo zgodovino otrok, ki jih dobimo v zavod, vidimo, da pomoči dejansko ni bilo, ni bilo tega, kar bi otrok res potreboval.«

»Po informacijah, ki sem jih dobila, naj bi bil kmalu na prostosti.«

»Fizično nasilje nad zaposlenimi je skorajda vsakodnevno. Naši apeli na sodišče, da tak otrok potrebuje strožji nadzor, pa so neslišani.«

»K nam jih dajo, ker jih nimajo kam drugam dati. Ti otroci so socialni problem in nimajo prav nobenih čustvenih ali vedenjskih motenj.«

»Treba je vzpostaviti sistem, da se je starš dolžen odzvati in v terapevtskem procesu sodelovati, sicer je on odgovoren.«

»Na drugi strani pa imamo starše, ki so hiperprotekcijski, popolnoma nekritični. /.../ Bojim se, da je to samo vrh ledene gore.«

»Starši, katerih otrok je v šoli ali v vrtcu neobvladljiv, so se dolžni odzvati vabilu, sprejeti vabilo in tako naprej. Ne pa, da mi čakamo na njihovo motivacijo, ali bodo pripravljeni sodelovati ali ne.«

»Je nekaj hudo narobe, ko dobimo 15-, 16-, 17-letnike v zavod, ki so popolnoma neobvladljivi. Na koncu imamo plejado mladih z osebnostnimi motnjami oziroma razvijajočimi se osebnostnimi motnjami.«

»Teh otrok si nihče ne upa zaustaviti zaradi prevladujoče doktrine in ideologije, ki v bistvu proizvaja patologijo, osebnostne motnje, psihopatijo, če hočete.«

»Dober kazalnik je, kako se človek odzove na kritiko, kako se odzove, ko njegova potreba ni zadovoljena. Če je njegova reakcija pretirana ali otročja, lahko tudi jezna, agresivna, takrat moramo zastriči z ušesi.«

»Strokovnjak ima lahko takega človeka pred seboj, pa motnje ne bo prepoznal.«

»Otroka je treba uokviriti, mu postaviti meje. S poveličevanjem individualizma in permisivne vzgoje smo vzgojili mlade, ki so prazni, brez kančka frustracijske tolerance, ki se ne znajo potruditi, ki ne znajo počakati.«

»Največji krivec trenutnega stanja na področju duševnega zdravja otrok je ministrstvo za zdravje. A ste že slišali za kraj, kjer otroci ne bi imeli šole, ker ni pedagoškega kadra?«

»Pri otrocih torej narašča diagnosticiranje vse več duševnih motenj.«

»Deklarirane pedagoške metode pri teh otrocih ne delujejo, v bistvu so zanje celo škodljive.«

»Vlada ne odreagira na nobene sodbe, opozorila iz Evropske unije se preslišijo, ker da niso dobro prebrali naših odločb, pred našimi očmi se vse ruši, a od nas se pričakuje, da bomo otrokom privzgajali red, pravila, norme in vrednote.«

»Desetletja opažamo izrazit porast različnih duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih.«

»Zelo težko je namreč uveljavljati norme, vrednote, moralo, poštenje, ustrezno komunikacijo, če pri najvišjih predstavnikih oblasti spremljamo vedenje, ki se ga sramujemo.«